Font Size

SCREEN

Layout

Cpanel

Življenje na prani, revija Mariborčan - sep 2007

plitvice

Z vsakim vdihom dobi telo poleg kisika tudi prano, vesoljno energijo oziroma moč, ki ustvarja, ohranja, spreminja in je osnovni element življenja ter zavesti. Prana je tudi v hrani, zato je zelo pomembno, da uživamo zdravo, polnovredno vegetarijansko hrano. ANGELINA PREMDEHAR

 

Z zavestnim usmerjanjem prane povečujemo vitalnost in telesno odpornost, razstrupljamo telo, poglabljamo sproščenost, se umirjamo in bistrimo duha. Med nami pa je tudi nekaj ljudi, ki so tako napredovali v svojem duhovnem razvoju, da zmorejo občasno živeti brez hrane in celo vode, za katero smo prepričani, da je za ravnovesje v organizmu nujno potrebna. Matej Plavec je Mariborčan, ki je pri svojih šestindvajsetih, preživel enaindvajset dni brez hrane in prvi teden tudi brez vode. Pred kratkim pa se je vrnil s Plitvic, kjer si je pridobil podobno, a tokrat krajšo izkušnjo.

 

Za kakšen proces torej gre?

“To je proces, ki je kanaliziran s strani višjih inteligenc, to je Vnebovzetih mojstrov. Traja enaindvajset dni oziroma trikrat po sedem dni. Prvi teden se nič ne je niti pije. Drugih sedem dni se pije dvajset odstotkov soka na liter vode, kar pomeni, da se še zmeraj ne je, samo pije. Tretjih sedem dni se pije štiridesetodstotno razmerje soka na liter vode.”

Sliši se skoraj neverjetno. Kako pa je v tem času z izločanjem?

“Ugotovil sem, da sem v prvem tednu, ko nisem ničesar pojedel ali spil, z uriniranjem trikrat dnevno izločil skupaj kakih šest litrov tekočine.”

Torej ste v tem času živeli samo s pomočjo prane, ki jo razlagate na poseben način.

“Gre za pet vrst prane, vendar so nam tri bolj znane. To je prana zraka, zemlje in sonca. Med samim procesom sem imel zanimivo izkušnjo, v zraku sem namreč videl drobne delce zlatorumene barve, ki jih sicer s prostim očesom običajno ne vidimo. Izgledajo približno tako, kot če gledamo ponoči plankton v morju. To je torej prana, ki je hrana za naše energijsko telo. Največ čiste prane je v gozdovih in njihovi bližini in v gorah, kjer je tudi sonce močnejše. Mestno okolje pa jo izjemno razredči in oslabi njen vpliv na počutje.”

V Sloveniji smo lahko spoznali Jasmuheen, za katero je znano, da že leta živi samo na prani.

“Osebno je sicer še nisem spoznal, menda bo tudi letos še obiskala Slovenijo. Vem pa, da je dobila nasvet od Vnebovzetih mojstrov za ta proces, ki ga je tudi opravila in za tem začutila vzgib, da tako življenje tudi nadaljuje. Odtlej baje resnično živi le od prane, samo občasno kaj malega popije, da nahrani svoje emotivno telo.”

Zakaj ste se vi odločili za tak korak?

“Mene so se nekatere stvari dotaknile že zelo zgodaj. Že pred trinajstimi leti je name močno vplivala športna disciplina, ki sem jo opazoval pri svojem trenerju borilnih veščin. Podpirala me je tudi družina, predvsem mama, ki premore dokaj visoko duhovno vedenje. Šlo je za sklop različnih okoliščin in pa za notranjo potrebo, da te začne zanimati znanje o neznanem. Začel sem obiskovati seminarje zdravitelja Damirja Modriča. Vodi jih spontano, s pomočjo šamanske metode. Z govorjenjem 'kanalizira' resnico in s tem zdravi ljudi. Z njegovo pomočjo se mi je začela širiti zavest, svoje znanje in izkušnje pa sem nadgradil še z branjem knjig avtorice Jasmuheen. Ob branju mi je dobesedno zaigralo oziroma zajokalo srce. In lahko rečem, da ob takem doživetju skoraj nimaš več izbire, ali se boš za tak proces odločil ali ne. Tako močan vpliv je imelo to name. In menim, da so nam nekatere stvari v življenju preprosto določene.”

Ste imeli tudi pri izvajanju procesa občutek duhovnega vodstva in zaščite?

“Seveda, v trenutku, ko sem se odločil zanj, sem začutil notranje vodstvo, ki me je vseskozi spremljalo. Obstaja več načinov duhovnega vodstva. Eni preprosto slišijo glasove, navodila v svojem jeziku. Sam tega nisem doživljal tako, lahko rečem, da je bila intuicija moje vodstvo in hkrati tudi zaščita. Ko sem se odločil za proces, sem tudi vedel, da sem visoko motiviran, čeprav nisem vedel, kaj je bistvo moje motivacije. Toda občutek je bil izredno močan. Ja, bil sem notranje voden.”

No, tole pa je res zanimivo, močno motiviran, ob tem da ti cilj sploh ni jasen?

“Temu bi lahko rekel skok v sredino oceana, kjer te čaka ladja, ki te bo popeljala nazaj na kopno, tam pa je ob vrnitvi veliko lepše, kot je bilo prej.”

Običajno so taki procesi spremljani s čiščenjem, morda nas je strah, da bomo umrli, zblazneli..., ste doživeli kaj takega?

“Sam proces se seveda ne začne tistega dne, ko nehamo jesti in piti, pač pa v trenutku, ko se zanj odločiš. Gre namreč za visoko iniciacijo. Menim, da se 'odlepi' od nas velik del karme (o.p. delovanje vzroka in posledice), velik del tega, kar je nerazrešenega iz naše preteklosti in prihodnosti. Notranje vodstvo te uči in pripravlja za proces že veliko prej. Sam sem se na primer tri mesece prej počutil kot Tomaž Humar, ki se je odločil preplezati goro. Torej, oba sva trenirala za velik podvig. Ko pa sva ga izvajala, je bila razlika ta, da je on plezal v goro, medtem ko sem jaz ležal v postelji. Vse tri mesece prej sem se soočal z občutki, ki so povezani s prehranjevanjem. Začel sem memorirati hrano, vsako jutro sem redno tekal, vsak dan sem izvajal vsaj dve uri fizičnega treninga. S tem sem telo hkrati čistil in ga pripravljal na notranjo moč. Redno treniram realni aikido in vsak dan sem tudi redno dvakrat dnevno meditiral. S tem sem krepil svoje emotivno, mentalno in duhovno telo. V svojo zavest sem sprejemal navodila, kako se obnašati v pripravah na proces.”

Kako ste se prehranjevali v tem pripravljalnem obdobju?

“Za tak proces obstajajo tudi zelo natanč na navodila za priprave. S prve stopnje vegetarijanstva iz trde prehrane preideš na drugo stopnjo - na surovo in tekočo hrano in končno samo na tekočine. Osebno sem zadnjih štirinajst dni jedel solato brez kruha ali eno do dve kepici sladoleda na dan. Glede na to, da sem veliko treniral, sem več čistil iz telesa, kakor vanj vnašal. Tako sem imel že v pripravah občutek, da živim na prani.”

Menite, da se v glavnem vse zgodi najprej v glavi in se nato udejanji?

“Menim, da se zgodi že prej, kot se pojavi v naši glavi. Energijsko se pripravijo zadeve na višjih ravneh že prej in se čisto načrtno pošljejo v naš um.”

In kaj se je po trimesečnih pripravah dogajalo med samim procesom?

“Seveda v nasprotju s pripravami se v času procesa popolnoma oddvojiš od zunanjega sveta, ni dekleta, ni pogovorov, ne televizije, telefona... preprosto ležiš in se posvetiš sebi, natančneje Bogu v sebi. Tega sicer v vsakdanjem življenju na tako dosleden način ne počnemo nikoli. Čas postane zelo relativen, dojemanje sveta se spremeni. Prvi teden sem preživel v postelji, v tem času so se mi izostrile zelo visoke frekvence, ki se jih s samim umom ne da razložiti, ker je to neka višja sfera. Preživeti sedem dni brez hrane in brez vode pomeni, da se fizično telo najprej očisti strupov, ki smo jih vnesli s hrano. Iz fizičnega očiščenja pride pozneje še do čiščenja vsega tistega, kar ostane v samem celičnem spominu. Izničijo se energijske blokade, ki so jih ustvarile travme, stresi, strahovi, žalost, jeza... Sedem dni brez hrane in vode pomeni takšno življenjsko izkušnjo, ki jo priporoč am vsakomur, ki za to začuti čisti notranji vzgib in polno gotovost, da je to za njega prava stvar.”

Vas je kdo spremljal, ste imeli zdravniški nadzor?

“Spremljala me je mama, ki je le proti koncu morda sprejela vase delček strahu zaradi zunanjega izgleda mojega telesa in občutka, da gre za izčrpanost. Vendar me je stoodstotno podpirala.”

Kaj vam je omenjeni proces vnesel v življenje?

“Zagotovo sem pridobil veliko sodobnega znanja, pozitivnih življenjskih sprememb. Na osnovi spremenjenih medosebnih odnosov se mi je svet popolnoma obrnil na boljše.”

KONTAKT

Mobitel : 031 766 131

 

Email : matej@matejplavec.si

 

SPLETNE STRANI

Nahajate se: Home ČLANKI Uncategorised ČLANKI Življenje na prani, revija Mariborčan - sep 2007